Z veseljem bomo spremljali napredek, ki ga pridobiva naravoznanstvo \u017ee nekaj let v avstrijskih dr\u017eavah. V razli\u010dnih provincah te monarhije od \u010dasa do \u010dasa nastopajo mo\u017eje, ki ta ali oni predmet naravoslovja podrobneje osvetlijo, razi\u0161\u010dejo posamezna naravna telesa, deloma opazujejo naravo ali to, kar je vsaki provinci lastno, zberejo in opi\u0161ejo. Na podlagi vseh teh priprav lahko upamo, da lahko morebiti prej, kot pa smo lahko domnevali pred nekaj leti, pri\u010dakujemo ne ravno nepopoln prirodopis avstrijskih dr\u017eav.<\/em><\/p>\n Pri\u010dujo\u010da pisma so ne ravno nepomemben prispevek k tej nameri. Obravnavajo hidrografske predmete neke de\u017eele, ki ima na tem strokovnem podro\u010dju toliko zanimivega. Seveda sedaj ve\u010dinoma odpade tisto nadnaravno, za kar se je zdelo, da so v tem iskali in mislili, da so na\u0161li, Kircher, Valvasor (Valvassor) in deloma tudi Steinberg. Ampak ali ni eden od najkoristnej\u0161ih kon\u010dnih ciljev fizike, da razkrije zmote, da kolikor mogo\u010de razjasni tisto \u010dude\u017eno ter poka\u017ee, da se narava povsod ravna po najpreprostej\u0161ih na\u010delih, ki ji jih je predpisal Stvarnik?<\/em><\/p>\n Pisec teh pisem \u2013 \u010digar poklicno delo je \u017ee ve\u010d let ukvarjanje z vodogradnjo in ukrepi za plovnost rek \u2013 jih je sicer napisal samo meni za moj lastni poduk. Vendar pa so se mi zdela dovolj privla\u010dna, da zaslu\u017eijo postati znana s pomo\u010djo tiska, kar sedaj s privolitvijo avtorja tudi uresni\u010dujem.<\/em><\/p>\n Baron Ignac Edler von Born<\/em><\/p>\n <\/p>\n Pri prostozidarski lo\u017ei \u00bbPri pravi slogi\u00ab barona Ignaca Edlerja von Borna na Dunaju so, s prvo stranjo Bornovega uvoda, l. 1781 iz\u0161la Hidrografska in fizikalna pisma iz Kranjske (Herrn Tobias Grubers – Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain).<\/p>\n <\/p>\n V pismih, \u00a0ki so bila datirana v Ljubljani, Postojni in Cerknici od februarja do novembra l. 1779, Gruber najprej opravi\u010duje dela svojega polbrata na ljubljanskem prekopu (Gruberjev kanal), na\u010denja problem zamo\u010dvirjenosti Barja, mostogradnje, gradnje odto\u010dnih kanalov in zapornic na rekah, te\u017eave pri odvodnjavanju ter lastnostih kra\u0161kega sveta, ukvarja se s plovnostjo rek, re\u010dnim prometom, ladjegradnjo, urejanjem re\u010dnih strug, gradnjo jezov, nasipov, splavnih komor, plovnih jarkov, s problemi poplavljanja, hudournikov in morja, nato pa pisma obravnavajo ljubljanske vode, kra\u0161ke jame, predvsem pa Cerkni\u0161ko jezero, kateremu je posve\u010den velik del knjige.<\/p>\n Gruber je kot prvi, po napa\u010dnih razlagah Kircherja, Sch\u00f6nlebna, Valvasorja in Steinberga, pravilno pojasnil fenomen Cerkni\u0161kega jezera – da gre za ravnovesje med dotokom padavin iz ozra\u010dja in odtokom reke proti morju.<\/p>\n Tobija Gruber, (1761 \u2013 1762), jezuit, pedagog, znanstvenik, izumitelj, prostozidar<\/strong><\/p>\n Tobijo, ki je stopal po poti svojega veliko bolj slavnega polbrata Gabriela, imamo med drugim tudi za enega izmed pionirjev krasoslovja.<\/p>\n L. 1795 je objavil razpravo o prednostih hidrografskih zemljevidov, pri risanju pa upo\u0161teval tudi izvire, maso vode in podzemne tokove, ki so bili na kra\u0161kih podro\u010djih \u0161e posebej pomembni. Prvi je na\u0161tel pet elementov, ki jih mora imeti dober zemljevid reke: vsebovati mora podatke o obliki zemlji\u0161\u010de, petrografske, mineralo\u0161ke, hidrotehni\u010dne in fizikalne lastnosti re\u010dnega korita, ob upo\u0161tevanju zgradbe zemlje, vrste plinov v spodnjih legah in na vi\u0161inah. Posebej je tudi raziskal in izpostavil podzemne tokove na Kranjskem in jih primerjal s Tirolskimi. Vsa ta nova jezuitska geodetska spoznanja so prevzele predvsem armade, saj je cesar Jo\u017eef II. kmalu po Gruberjevi objavi naro\u010dil vojakom izdelavo zemljevidov celotne monarhije.<\/p>\n Ob ogledih Cerkni\u0161kega jezera je opazil fata morgano, kar ga je tako privabilo, da je kot prvi na svetu postavil laboratorijski poskus za preu\u010devanje fata morgane. V Pragi je Tobija Gruber kmalu postal vodilni u\u010denjak in umetni\u0161ki strokovnjak, tako da so mu poverili vodenje \u010ce\u0161ke znanstvene dru\u017ebe. Med trikratnim predsedovanjem znanstveni dru\u017ebi je Tobija Gruber objavil \u0161tevilne razprave, ki so pogosto odsevale fizikalne ideje njegovega polbrata, \u010deprav je njuno znanstveno sodelovanje mogo\u010de dokazati predvsem pri objavi pri\u010dujo\u010dih dunajskih pisem s hidrografsko in fizikalno vsebino l. 1781 na Dunaju, z dvema nadaljevanjema l. 1784 in 1785, prav tako kot v razpravi, v kateri je Tobija uporabil znanje in izku\u0161nje z na\u010drtovanjem rek polbrata Gabriela Gruberja, ki je v Ljubljani pou\u010deval mapiranje. \u0160e dolgo po tej prvi objavi se je ukvarjal s postopki za izdelavo \u010dim bolj\u0161ih zemljevidov rek, svoja odkritja pa objavlil pri \u010ce\u0161ki znanstveni dru\u017ebi l. 1785 in 1795.<\/p>\n Raziskoval je kranjska gorovja, da bi dopolnil tedanjo teorijo razvoja povr\u0161ja Zemlje. V svojih preu\u010devanjih se je opiral na Bo\u0161kovi\u0107evo teorijo povr\u0161ine Zemlje, prednico sodobnega opisa geoida. Svoja dognanja je objavil v knji\u017eni izdaji kranjskih pisem mineralogu Ignacu Bornu, ki jim je dodal \u0161e dve nadaljevanji priob\u010deni v njegovem naravoslovnem prostozidarskem dunajskem glasilu. Nato se je lotil fosilnih ostankov \u017eivali, ki so domnevno \u017eivele v globinah nekdanjih morij, podrobno opisal nekdanje Panonsko morje – postregel je s \u0161tevilnimi podrobnimi opisi kamnin in voda v Banatu, opisal ostanke \u0161koljk na nekdanjem morskem dnu ob Donavi, nadalje je raziskoval nastajanje \u017elahtnih kovin, vpliv podzemnih hlapov in par na podnebje, v krasoslovju pa je pionir udorne teorije. Ukvarjal se je z mineralogijo – predvsem z apnencem in bazaltom, s toplotnimi pojavi v razred\u010denem zraku, adiabatnimi pojavi, specifi\u010dno toploto plinov, kemijskimi analizami zdravilnih vod …<\/p>\n <\/p>\n Ob 210. obletnici smrti Tobije Gruberja, pripravljmo skupaj s Knji\u017enico Jo\u017eeta Udovi\u010da v Cerknici izdajo prevoda njegovih pisem v slovenskem jeziku.<\/p>\n Prevod: Primo\u017e Debenjak, dipl. ing., prof. dr. Bo\u017eidar Debenjak, prof. dr. Ale\u0161 Maver<\/p>\n Spremna beseda: prof. dr. Stanislav Ju\u017eni\u010d<\/p>\n V imitacijo usnja vezani izvodi, zlatotisk, polkro\u017eni hrbet, baro\u010dno oblikovanje povzeto po izvirniku, bakrorezi, vinjete …\u00a0<\/strong> <\/p>\n K izidu knjige so pripomogli:\u00a0<\/strong>Ob\u010dina Cerknica, Alpod d.o.o. in Interwoolf d.o.o.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prevod dela: Herrn Tobias Grubers – Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain v slovenski jezik.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3025,"template":"","meta":[],"product_cat":[174],"product_tag":[],"class_list":{"0":"post-2956","1":"product","2":"type-product","3":"status-publish","4":"has-post-thumbnail","6":"product_cat-zalozba","8":"first","9":"instock","10":"taxable","11":"shipping-taxable","12":"purchasable","13":"product-type-simple"},"yoast_head":"\n![\"\"](\"https:\/\/maxperfect.gifts\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/Gruber_02-1.png\")
<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/maxperfect.gifts\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/Gruber_04-1.png\")
<\/p>\n
\nV aparatu knjige register, slovar, spremna beseda.<\/strong><\/p>\n